Sonce je nepogrešljiv vir življenja. Zagotavlja nam svetlobo in toploto, spodbuja nastajanje vitamina D v koži ter pozitivno vpliva na naše počutje. Kljub pomembnim koristim za zdravje pa moramo biti pri izpostavljanju soncu previdni.
Prekomerna izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju (sončnemu ali umetnih virov npr. solariju) povzroča prezgodnje staranje kože in je glavni dejavnik tveganja za pojav vseh vrst kožnega raka. Akutne in kronične/odložene škodljive učinke povzroča tudi na očeh in vpliva na imunski sistem.
Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu in tudi v Sloveniji narašča. Po podatkih Registra raka RS, je v Sloveniji v obdobju 2018 do 2022, upoštevaje oba spola, nemelanomski kožni rak na prvem mestu po pogostosti med vsemi raki. Letno smo beležili povprečno 4.175 novih primerov. Strmo narašča tudi število novih primerov kožnega melanoma (najagresivnejšo obliko kožnega raka), s povprečno 681 novih primerov na leto.
Dejavniki tveganja za nastanek kožnega raka, zlasti kožnega melanoma so povezani z našimi genetskimi značilnostmi in tveganim vedenjem, to so:
· izpostavljanje soncu; svetla polt; številni, nepravilni in različni kožni nevusi;
· sončne opekline (še zlasti v otroštvu); predrakave spremembe na koži;
· družinska obremenjenost ali že prebolel rak kože; oslabljen imunski sistem;
· pridobivanje zagorele polti v solarijih.
Vsakokrat, ko se izpostavljamo UV sevanju z namenom pridobivanja zagorele polti, večamo tveganje za pojav kožnega raka. Zagorela polt ni pokazatelj dobrega zdravja, je odgovor kože na poškodbo.
Več o sevanju in zdravju ter splošnih priporočilih za zaščito pred UV sevanjem si lahko preberete na spletni strani : https://nijz.si/
