Glasbena šola Nazarje, katere ustanovitelj je Občina Nazarje, pokriva vzgojno-izobraževalno delo na območju vseh zgornjesavinjskih občin. Njena osnovna dejavnost je izobraževanje mladih glasbenikov na osnovni stopnji. Poleg izvajanja izobraževalnih programov se ukvarja tudi z lastno produkcijo in organizacijo koncertov ter se vključuje v različne glasbene in kulturne prireditve, hkrati pa podpira še druge spremljevalne dejavnosti:

Učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje na koncertih večkrat nastopajo v skupnih točkah
Osnovna šola Nazarje je vzgojno-izobraževalni zavod, ki opravlja predšolsko in osnovnošolsko vzgojno-izobraževalno dejavnost na območju naselij Nazarje, Dobrovlje, Prihova, Dobletina, Lačja vas, Potok, Kokarje, Čreta pri Kokarjah, Žlabor, Zavodice, Pusto polje, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Brdo Rovt pod Menino in Volog. Ustanovitelj OŠ Nazarje je Občina Nazarje.
Matična šola je Osnovna šola Nazarje, kjer je tudi sedež zavoda. Podružnična šola Šmartno ob Dreti opravlja osnovnošolsko izobraževanje za učence od 1. do 4. razreda na območju naselij Lačja vas, Potok, Pusto polje, Spodnje Kraše, Šmartno ob Dreti, Brdo, Rovt pod Menino in Volog. V okviru OŠ Nazarje je organizirana tudi enota vrtca Nazarje in Šmartno ob Dreti.
Osnovna šola Nazarje se s svojim delovanjem vključuje v življenje lokalne skupnosti in širše družbene skupnosti ter si prizadeva za socialni in kulturni razvoj delovnih ljudi in občanov. V ta namen se šola povezuje s podjetji, društvi in organizacijami, krajevnimi skupnostmi in občino, vključujoč v te aktivnosti svoje učence in zaposlene delavce.

Osnovna šola Nazarje vsako leto organizira dobrodelni koncert, katerega izkupiček nameni nakupu pripomočkov za še kvalitetnejši vzgojno-izobraževalni proces
Za uresničevanje svoje vloge v lokalnem okolju šola organizira različne oblike kulturnih dejavnosti, in sicer:
Šola aktivno sodeluje pri organizaciji proslav ob krajevnih in državnih praznikih, ob slovenskem kulturnem prazniku pa organizira šolsko proslavo. S kulturnim programom sodeluje na srečanjih in občnih zborih društev in organizacij (planinci, upokojenci, ostareli občani ...) v občini Nazarje.
Za začetek knjižnice v frančiškanskem samostanu v Nazarjah šteje 6. januar 1752, ko je komisar Ludvik Umek iz Gornjega Grada po dogovoru, da bodo očetje maševali za njegovo dušo, podaril vse svoje knjige, ocenjene na 300 goldinarjev. Knjižnica se je bogatila tudi s sredstvi iz ustanove, ki jo je za samostanske knjižnice ustanovil frančiškanski definitor Sigismundus (Žiga) Skerpin.
Žal je bogata knjižnica med II. svetovno vojno utrpela nepopravljivo škodo, saj je bil del samostana 3. avgusta 1944 miniran in popolnoma porušen. Leta 1996 je knjižnica, ki vsebuje knjižne izvode od leta 1497 do leta 1830, našla novo zavetišče v pozidanem vzhodnem delu samostana. Ureditev prostorov in novo knjižno opremo sta financirali Občina Nazarje in Ministrstvo za kulturo RS.
Frančiškanska knjižnica ne hrani samo knjig z versko vsebino, ampak tudi zgodovinske, zemljepisne, pravne, medicinske in klasične s slovarji in leksikone. Najpomembnejše mesto zavzemajo biblije, med katerimi je tudi Dalmatinova Biblija iz leta 1584. Med posebne dragocenosti sodi tudi Trubarjev prevod evangelijev iz leta 1582. Knjižnica premore pet inkunabul, ki so izšle tik pred koncem 15. stoletja, med njimi pa je najpomembnejša knjiga pesmi Sebastiana Branta.
Čeprav nazarska frančiškanska knjižnica ni najbogatejša med samostanskimi knjižnicami v Sloveniji, ima nekaj zelo zanimivih knjig, ki jih upravičeno štejemo med zaklade slovenske kulturne dediščine.



