Naravne znamenitosti

Geomorfološke znamenitosti

Zelena jama oz. Brezno presenečenj, Rovt pod Menino
Tinetova jama oz. Jarekov brlog, Čreta pri Kokarjah
Štebirnica, Pusto polje
Krapletova jama, Čreta pri Kokarjah
Lomski brlog, Čreta pri Kokarjah
Ovčja jama, Čreta
Jama v Žlabru, Žlabor
Kokarska zijalka, Kokarje
Orlova peč, Čreta pri Kokarjah
Kokarska Suha, Kokarje, Čreta pri Kokarjah

 

Zelena jama oz. Brezno presenečenj, Rovt pod Menino

V bližini Tolstega vrha na Dobrovljah se na višini 940 metrov v manjši vrtači (60 metrov od ceste Sv. Jošt - Nazarje) skriva neugledna, dobrega pol metra velika odprtina, ki nas popelje v globine po poševnem robu skoraj 900 m. Jama se vseskozi spušča v večjih ali manjših stopinjah, globokih do 35 m. Rovi so ozki, praviloma visoki in se meandrasto zavijajo ter nam ovirajo gibanje. Vseskozi nas spremlja potoček, ki se občasno spremeni v neprijetno, hladno prho.

Če želimo priti do dna brezna, potrebujemo vsaj pol dneva, preko 250 m vrvi, zanesljive kolege in trmasto vztrajnost, da nas tema, mraz in mokra obleka že prej ne odvrnejo od rekordne globine. Jamo si je v spremstvu vodičev, ki zagotovijo potrebno opremo, možno ogledati do globine 270 m. Brezno je najglobje na Štajerskem.
Na vrh

 

Tinetova jama oz. Jarekov brlog, Čreta pri Kokarjah

Jama, ki je bila odkrita leta 1882, je poimenovana po najditelju, Martinu Gričarju.

2 metra širok in 4 metre visok vhod pod navpično steno severnega roba Dobrovelj najprej vodi v vodoravno jamo, ta vodi po grušču navzdol do 4 metre globoke stopnje in končne dvorane, kjer so kapniki.
Na vrh

 

Štebirnica, Pusto polje

90 m dolg poševen in lepo zasigan rov na osamelem krasu Dobrovelj se odlikuje po kapniških stebrih ("štebri"), po katerih je dobila jama ime. Vhod v jamo je nastal zaradi udora stropa ene izmed dvoran.
Na vrh

 

Krapletova jama, Čreta pri Kokarjah

60 m dolgo jamo bogato s kapniki sestavlja več dvoran.
Na vrh

 

Lomski brlog, Čreta pri Kokarjah

35 m dolga vodoravna jama s sigo in kapniki je ogrožena zaradi uničevanja kapniškega bogastva.
Na vrh

 

Ovčja jama, Čreta

Jama je 27 m globoko brezno v dolžini 20 m dolgega rova.
Na vrh

 

Jama v Žlabru, Žlabor

Vodoravna jama v dolžini 46 metrov je pomembna, ker je tu prvo najdišče jamskih hroščev na Štajerskem. Vhod v jamo v širini 2m in višini 1,6 m, se nahaja 12 m nad cesto v skalnem pobočju v Žlabru.
Na vrh

 

Kokarska zijalka, Kokarje

Manjša zijalka v dolžini 16 m se nahaja nad močnim kraškim izvirom. Pomembna je kot sled podzemeljskega odtoka Kokarske Suhe.
Na vrh

 

Orlova peč, Čreta pri Kokarjah

Ob Zakrajskih pečeh se sredi gozdne poseke dviguje velik skalni osamelec, ki je na vrhu poraščen z drevjem in grmovjem. Lepo je viden iz doline, pa tudi od kmetij Lomšek, Rebernik in Kraple.

Orlova peč na Čreti je lepo vidna tudi iz doline
(foto: ZRSVN OE Celje)

Na vrh

 

Kokarska Suha, Kokarje, Čreta pri Kokarjah

Soteska v dolžini 500 metrov je zarezana v severozahodnem pobočju Dobrovelj. Soteski Kokarske Suhe dajajo slikovitost predvsem navpične stene na južni strani. Njeno povirje poteka po neprepustnih keratofirjih, kjer potok ponikne in se pojavi v kraških izvirih pri jami Zijalki. Razen ob večjem deževju potok ne teče po soteski.

Soteska Kokarska Suha se zajeda v severozahodno pobočje Dobrovelj
(foto: ZRSVN OE Celje)

Na vrh

     

Drevesne znamenitosti

Lipa na prelazu Lipa, Rovt pod Menino
Mežnarjeva lipa ob cerkvi v Kokarjah
Cerkvena lipa v Šmartnem ob Dreti
Lipa ob cerkvi sv. Marije, Čreta pri Kokarjah
Lipi ob kapelici, Nazarje

 

Lipa na prelazu Lipa, Rovt pod Menino

Lipa stoji na prelazu Lipa tik ob cesti, ki povezuje Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino (Šmartno ob Dreti in Vransko). Po njej je dobil prelaz ime. Drevo ima obseg 480 cm (premer približno 150 cm) in se v višini 2,3 m od tal razcepi v dve debli.

Prelaz Lipa je dobil ime po drevesu ob cesti, ki povezuje Šmartno ob Dreti in Vransko

Par metrov od drevesa stoji stara kapelica, od katere se lahko v slabe pol ure po markirani poti peš podamo do cerkve sv. Jošta in cerkve sv. Gervazija in Protazija ali pa čez Predkovico na Slapi in od tam naprej na Menino planino.
Na vrh

 

Mežnarjeva lipa ob cerkvi v Kokarjah

Lepo rasla lipa z obsegom 393 cm stoji ob cerkvi Device Marije v Kokarjah, imenuje se po domačem imenu lastnikov zemljišča na katerem raste (Mežnarji).
Na vrh

 

Cerkvena lipa v Šmartnem ob Dreti

Lipa z obsegom 364 cm in višino 20 m se nahaja na cerkvenem dvorišču ob cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Dreti.

Dvajset metrov visoka lipa v Šmartnem - v ozadju župna cerkev sv. Martina

Na vrh

 

Lipa ob cerkvi sv. Marije, Čreta pri Kokarjah

Turška lipa ob cerkvi je pomembna kot krajevna znamenitost povezana z bogatim ljudskim izročilom. Okoli lipe z obsegom 418 cm, je postavljena kvadratna lesena klop.

Lipa ob cerkvi sv. Marije na Čreti predstavlja pomembno krajevno znamenitost

Na vrh

 

Lipi ob kapelici, Nazarje

Lipi, ki rasteta ob kapelici pri novi osnovni šoli, sta bili spomladi leta 2003 obžagani (suhe veje). Debli obeh dreves se razcepita na višini 2 in 3 m, vendar se višje stikata in tako tvorita enotno, lepo kroglasto krošnjo.
Na vrh

   

Menina planina

Je prostrana, zakrasela, z gozdom poraščena planota na višini 1300-1500 metrov. Tu se je izoblikovala vrsta kraških pojavov z jamami, jezeri, vrtačami. Pokrajino pestrijo številni pašniki.

Poteka v smeri vzhod-zahod v dolžini preko 20 km, v smeri sever-jug pa se razširi le 10 km. Na severu se strmo vzpenja nad Zadrečko dolino oziroma Gornjegrajsko kotlino, na jugu pa se malo bolj zložno spušča v Tuhinjsko dolino in dolino Motnišnice. Na zahodu sega do prevala Črnivec (902 m), na vzhodu pa jo med domačini že dolgo pomembna prelaza Slopi (925 m) in Lipa (721 m) razdvajata od nižje planote Dobrovlje.

Pogled na mogočen masiv Menine planine

Na apnenčasti in dolomitni podlagi se je izoblikovala vrsta kraških pojavov z jamami, jezeri, vrtačami. Najbolj znana udorna jama je Jespa, na dnu katere se dolgo zadržuje snežišče. Najvišja vzpetina je Vivodnik (1.508 m) z razglednim stolpom.

Menina je ime dobila po menihih iz benediktinskega samostana, kateremu je skupaj z vso Zgornjo Savinjsko dolino pripadala kot fevd. V 19. stoletju, ko so za fužinarstvo rabili večje količine oglja, je bilo na planini razvito oglarstvo, zlasti severna pobočja so bila preprežena z več kilometrov dolgimi suhimi in vodnimi rižami ter drčami.

Čudovito pokrajino primerno za planinarjenje pestrijo številni pašniki, kjer lahko poleti srečamo številne krave, ovce in konje. Obiskovalci, ki pridejo na Menino peš in tudi tisti, ki pridejo na planino po cesti z avtomobili se lahko odpočijejo in okrepčajo v planinskem domu na Menini (1.453 m). Goli vrh (1.426 m), imenovan tudi Šavnice, je najvišji vrh v občini Nazarje.
Na vrh

 

Dobrovlje

Dobrovlje so prostrana planota, ki se razprostira vzhodno od Menine planine, med spodnjo Zadrečko in spodnjo Savinjsko dolino, na katero se odpirajo čudoviti razgledi.

Planota je v glavnem sestavljena iz apnenca in dolomita, ki ji dajeta kraški značaj, zato so pogoste kraške vrtače in jame. Dobrovlje prekrivajo obsežni gozdovi, med katerimi so razvrščene redke domačije - celki.

Pogled na Dobrovlje, kamor vodijo številne ceste in markirane planinske poti
(foto: ZRSVN OE Celje)

Za planoto je značilna velika ohranjenost naravne in kulturne dediščine, ki ponuja obilico možnosti za sonaraven razvoj različnih dejavnosti. Od kulturne dediščine so zelo lepo ohranjene številne cerkvice (sv. Jošt, sv. Gervazij in Protazij, sv. Katarina na Čreti, sv. Urban…).

Na planoto vodijo številne, dobro razpredene ceste, pa tudi markirane planinske poti, predvsem iz Mozirja, Nazarij, Šmartnega ob Dreti in Kokarij. Ohranjenost krajine in bivanje v prečudovitem naravnem okolju bosta na vas pustila neizbrisen pečat, zaradi katerega vaš prvi obisk gotovo ne bo zadnji.
Na vrh

 

Reka Dreta

Nadmorska višina pri izviru: 1.100 m
Nadmorska višina pri izlivu v Savinjo: 339 m
Relativna višinska razlika: 761 m
Dolžina vodotoka: 29 km
Površina padavinskega zaledja: 126 km2

Dreta v Nazarjah, nekaj sto metrov pred izlivom v Savinjo

Po reki Dreti je dobila ime Zadrečka dolina, ki predstavlja najpomembnejšo stransko dolino reke Savinje v Zgornji Savinjski dolini. Reka izvira pod Črnivcem in teče skozi večje kraje, kot so Gornji Grad, Šmartno ob Dreti in Kokarje, vse do Nazarij, kjer se kot desni pritok po 29 km izliva v reko Savinjo. Gre za nižinski in gričevnati svet pod obronki planote Menine in Dobrovelj, v katerem reka s svojimi številnimi manjšimi pritoki ustvarja značilno krajinsko podobo.

Pogled na Zadrečko dolino z Menine planine, v ospredju Volog in Šmartno ob Dreti

V preteklosti je bila reka znana po splavarjenju in številnih žagah, sedaj pa je zanimiva zlasti za ribolov in različne športne aktivnosti. Kot nepogrešljiv element krajinske podobe je z ohranjenostjo naravnih brežin primerna tudi za sprostitev in dolge prijetne sprehode.
Na vrh

Iskanje