BOHAČEV KOZOLEC - TOPLAR

V Nazarjih, na dvorišču za nekdanjo imenitno Bohačevo gostilno, stoji veliki dvojni kozolec toplar – Bohačev toplar. Kot piše Vito Hazler v svoji knjigi Kozolci na Slovenskem, je po izročilu Bohačev toplar po letu 1874 dal pozidati gostilničar Anton Turnšek, postavila pa ga je ena od številnih furlanskih zidarskih skupin, ki so zlasti od srede 19. stoletja pogosto krožile po Štajerskem in zidale zlasti na bogatih kmetijah. Obe čelni steni kozolca ter njegovi vogalni nosilni stebri so v celoti zidani, pobeljeni in okrašeni. Steni, ki ju nosi širok lok, sta v treh ravneh okrašeni z opečnimi prezračevalnimi linami. Vmesni štirje nosilni stebri in podporne ročice so izdelani iz hrastovega lesa. »Spodrezane babe« nog pa stojijo na kamnitih podstavkih.

Kozolec je trenutno v precej slabem stanju, brez ustrezne namembnosti ter žal postaja odlagališče stare krame. Poškodbe je mogoče opaziti na obeh čelnih stenah ter zidanih nosilnih stebrih, zaradi na več mestih poškodovane strehe pa je prišlo tudi do preperelosti lesene konstrukcije. Poleg že omenjenih konstrukcijskih poškodb, so na kozolcu poškodovani in dotrajani tudi leseni in zidani dekorativni elementi, prav tako pa risano okrasje na čelnih stenah.

Bohačev toplar pred ureditvijo

Predlog programske prenove in arhitekturna rešitev Bohačevega toplarja sta zasnovana tako, da spoštujeta njegovo zgodovinsko izročilo ter za kozolec sam ne predstavljata nobene obremenitve.

V pritličju kozolca bo urejena tržnica, ki bo dala kraju možnost novega družabnega utripa. Tla kozolca bodo delno tlakovana s porfirjem, položenim na betonsko ploščo, ki bo sicer služila tudi kot temelj sicer precej nestabilni konstrukciji kozolca.

Po sredini notranjosti kozolca je predvidena ureditev prehodnega dela tržnice. Elementi same tržnice bodo izdelani prav tako iz porfirja ter lesa, osvetljevala pa jo bo ambientalna osvetlitev.

V prvem nadstropju - »gumnem«, kamor bodo vodile na novo zasnovane stopnice, bo urejen stalnim razstavam namenjen prostor. Izkoriščena bo tudi podstreha kozolca, saj bo namenjena občasnim in večjim razstavam. Oba razstavna prostora bosta seveda opremljena z razstavnimi vitrinami, panoji ter izbrano osvetlitvijo.

Vsi posegi v kozolec ter njegovi elementi so zasnovani tako, da je zagotovljena celostna podoba objekta in posameznih prostorov, z vsem spoštovanjem do kozolca kot dela slovenske kulturne dediščine.

Predstavitev Bohačevega toplarja (datoteka .ppt)

Arhiv projektov