V predelu Kokarij in okoliških zaselkov so se ljudje nekoč veliko ukvarjali z lončarstvom, saj borna kmečka posest ni nudila zadostnih pogojev za preživetje. Že leta 1340 se v pisnih virih omenjata lončarja Mihael in Konrad, številni viri o tej dejavnosti, ki praviloma ni imela značilnosti obrti pač pa domačega rokodelstva, pa datirajo v 18. stoletje. V 19. stoletju je z liberalizacijo trgovine lončarska dejavnost postopoma propadala, zadnja lončarija v Potoku pa je prenehala z delovanjem leta 1931.



